Novo poročilo mednarodne okoljske organizacije Greenpeace z naslovom: Blue Alert, Climate Migrants in South Asia, opozarja, da v primeru neukrepanja glede podnebnih sprememb, lahko posledice dviga temperatur med 4 - 5 °C, sprožijo val beguncev iz Indije, Pakistana in Bangladeša.
Val beguncev ne bodo sprožil le dvig morske gladine. Problem bodo tudi poplave in škode neurij, erozija, vdor slane vode, naraščajoča gladina podzemnih voda. Zaradi tega se bo poslabšal dostop do obdelovalne zemlje, kar bo spodkopalo osnovo za preživetje, pa tudi izgube habitatov.
V organizaciji Greenpeace so začeli tudi s kampanjo ‘Blue Alert’ v 5 najbolj ranljivih indijskih mestih: Kolkata, Mumbaj, Chennai, Kochi in Goa. Z njo želijo prebivalcem teh mest predstaviti probleme, s katerimi se bodo soočali, če njihova vlada ne bo nemudoma ukrepala.
Velika Britanija na poti k doseganju zavez iz kjotskega protokola
Okvirni podatki za Veliko Britanijo kažejo, da so se emisije toplogrednih plinov v lanskem letu zmanšale za 2 % glede na leto 2006. Prav tako so se za približno 2 % zmanjšale tudi emisije CO2. To zmanjšanje je v veliki meri posledica zamenjave goriva (s premoga na plin) pri proizvodnji električne energije, zmanjšala pa se je tudi poraba fosilnih goriv v gospodinjstvih in industriji.
Vlada si bo prizadevala za razvoj trga z CO2 in bo spodbujala razvoj nizkoogljičnih tehnologij, ob tem pa si bo prizadevala za to, da bomo dosegli mednarodni sporazum za cilje na globalni ravni.
Vlada si bo prizadevala za razvoj trga z CO2 in bo spodbujala razvoj nizkoogljičnih tehnologij, ob tem pa si bo prizadevala za to, da bomo dosegli mednarodni sporazum za cilje na globalni ravni.
IEA poziva k odpravi tržnih ovir za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb
Glede na rezultate poročila, je energetska učinkovitost stroškovno najbolj učinkovit ukrep za doseganje treh največjih izzivov, povezanih z rabo energije: večja varnost preskrbe, zmanjševanje stroškov, manjše obremenjevanje okolja.
Trenutno so zgradbe odgovorne za več kot 40 % primarne rabe energije v svetu in prispeva 24 % k svetovnim emisijam CO2. Potencial koristi energetske učinkovitosti pa je, ne glede na dokazano stroškovno učinkovitost, neizkoriščen potencial v gradbeništvu, predvsem zaradi tržnih ovir. Taka trditev avtorjev temelji na primerih iz Francije, Velike Britanije, Nemčije, Japonske.
Relevantna tema za Slovenijo.
Za navdih, kako se lahko lotimo arhitekture, v duhu zmanjševanja okoljskega odtisa zgradbe, pa si poglejte spletno stran BedZed
ali pa pokukajte, kaj delajo z lesom pri naših sosedih, v Avstriji.
Trenutno so zgradbe odgovorne za več kot 40 % primarne rabe energije v svetu in prispeva 24 % k svetovnim emisijam CO2. Potencial koristi energetske učinkovitosti pa je, ne glede na dokazano stroškovno učinkovitost, neizkoriščen potencial v gradbeništvu, predvsem zaradi tržnih ovir. Taka trditev avtorjev temelji na primerih iz Francije, Velike Britanije, Nemčije, Japonske.
Relevantna tema za Slovenijo.
Za navdih, kako se lahko lotimo arhitekture, v duhu zmanjševanja okoljskega odtisa zgradbe, pa si poglejte spletno stran BedZed
ali pa pokukajte, kaj delajo z lesom pri naših sosedih, v Avstriji.
Ledeniki se talijo najhitreje v zadnjih 5000 letih
Tale prispevek v elektronski izdaji revije The Gurardian berem za lahko noč. Hm?
Članek govori o poročilu znanstvenikov organizacije World Glacier Monitoring Service, ki so spremljali stanje 30 ledenikov na svetu. Številke za leto 2006, kažejo do sedaj največje izgube v "masi" ledenikov.
To da se zdaj resnično spopadamo s katastrofo je v svojem uvodnem nagovoru na Japonskem v Chibi, kjer je potekalo srečanje
"G8 Gleneagles Dialogue on Climate Change, Clean Energy and Sustainable Development" omenil Tony Blair. Če glede podnebnih sprememb ne bomo ukrepali zdaj, bo to izredno neodgovorno in za to ne bo mogoče najti opravičila. Po njegovem ne moremo več govoriti o prilagajanju ampak o preoblikovanju narave ekonomij in družb z vidika porabe in emisij ogljika. Brez skupne dogovorjene akcije na globalni ravni, take vrste revolucije verjetno ne bo.
Članek govori o poročilu znanstvenikov organizacije World Glacier Monitoring Service, ki so spremljali stanje 30 ledenikov na svetu. Številke za leto 2006, kažejo do sedaj največje izgube v "masi" ledenikov.
To da se zdaj resnično spopadamo s katastrofo je v svojem uvodnem nagovoru na Japonskem v Chibi, kjer je potekalo srečanje
"G8 Gleneagles Dialogue on Climate Change, Clean Energy and Sustainable Development" omenil Tony Blair. Če glede podnebnih sprememb ne bomo ukrepali zdaj, bo to izredno neodgovorno in za to ne bo mogoče najti opravičila. Po njegovem ne moremo več govoriti o prilagajanju ampak o preoblikovanju narave ekonomij in družb z vidika porabe in emisij ogljika. Brez skupne dogovorjene akcije na globalni ravni, take vrste revolucije verjetno ne bo.
Podnebno energetski paket čez prvo oviro
Voditelji držav članic EU bodo skušali doseči politični dogovor o podnebno energetskem paketu do konca tega leta. V začetku leta 2009, pa bo treba začeti dogovor iskati z Evropskim parlamentom, kjer so pripravljeni pospešiti postopek njegovega sprejemanja paketa. K temu je pozval tudi predsednik EP Hans-Gert Poettering. S tem bi imela EU močnejšo pogajalsko pozicijo v pogajanjih za doseganje post kjotskega sporazuma.
Do sprejetega dogovora pa so kritični predstavniki okoljskih nevladnih organizacij, ki so prepričani, da bi se morali vodje držav članic EU zavzeti za ambicioznejše cilje, vsaj 30 % zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020.
V povezavi podnebnih sprememb, v kontekstu trajnostnega razvoja je animiva vsebina odprtega pisma treh velikih evropskih platform s katerim so pozvali voditelje držav članic EU, da se zavzamejo za strožje cilje glede zmanjševanja emisij CO2. Taka zaveza je po njihovem mnenju v skladu s cilji prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU, saj investicije v energetsko učinkovitost lahko prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest in imajo poleg pozitivnega okoljskega učinka, pozitiven vpliv na socialni in ekonomski razvojni vidik. Energetske politike morajo biti oblikovane tako, da bodo vsebovale vidike socialne kohezije in cilje varstva okolja, na primer zelena gradnja socialnih stanovanj, investicije v javni promet lahko zmanjšajo rabo energije in hkrati vplivajo povečanje blagostanja.
Predstavniki teh krovnih organizacij so voditelje držav članic pozvali tudi k bolj strukturiranemu civilnemu in socialnemu dialogu pri oblikovanju politik za boj proti podnebnim spremembam.
Podnebne spremembe niso fiksna ideja nekaj fanatičnih posameznikov, ampak so tukaj. Znaki so nedvoumni in neodgovorno bi bilo zatiskati si oči pred tem. Sprejete zaveze so eno. Po navadi pa je še težja naloga njihovo izvajanje. Ta teden smo bili priča vremenskim ujmam na severu Evrope. Škoda je velika. Denar za sanacijo se vedno kje najde. Kaj pa za preventivo? Potrebujemo hitro mobilizacijo vseh razpoložljivih virov, finančnih, človeških, intelektualnih...
Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:
http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/7293436.stm
http://www.foeeurope.org/press/2008/Mar14_Climate_change_EU_misses_chance_to_act.html
Do sprejetega dogovora pa so kritični predstavniki okoljskih nevladnih organizacij, ki so prepričani, da bi se morali vodje držav članic EU zavzeti za ambicioznejše cilje, vsaj 30 % zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020.
V povezavi podnebnih sprememb, v kontekstu trajnostnega razvoja je animiva vsebina odprtega pisma treh velikih evropskih platform s katerim so pozvali voditelje držav članic EU, da se zavzamejo za strožje cilje glede zmanjševanja emisij CO2. Taka zaveza je po njihovem mnenju v skladu s cilji prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU, saj investicije v energetsko učinkovitost lahko prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest in imajo poleg pozitivnega okoljskega učinka, pozitiven vpliv na socialni in ekonomski razvojni vidik. Energetske politike morajo biti oblikovane tako, da bodo vsebovale vidike socialne kohezije in cilje varstva okolja, na primer zelena gradnja socialnih stanovanj, investicije v javni promet lahko zmanjšajo rabo energije in hkrati vplivajo povečanje blagostanja.
Predstavniki teh krovnih organizacij so voditelje držav članic pozvali tudi k bolj strukturiranemu civilnemu in socialnemu dialogu pri oblikovanju politik za boj proti podnebnim spremembam.
Podnebne spremembe niso fiksna ideja nekaj fanatičnih posameznikov, ampak so tukaj. Znaki so nedvoumni in neodgovorno bi bilo zatiskati si oči pred tem. Sprejete zaveze so eno. Po navadi pa je še težja naloga njihovo izvajanje. Ta teden smo bili priča vremenskim ujmam na severu Evrope. Škoda je velika. Denar za sanacijo se vedno kje najde. Kaj pa za preventivo? Potrebujemo hitro mobilizacijo vseh razpoložljivih virov, finančnih, človeških, intelektualnih...
Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:
http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/7293436.stm
http://www.foeeurope.org/press/2008/Mar14_Climate_change_EU_misses_chance_to_act.html
Ledenik Viedma v Patagoniji lahko izgine v 60 letih
Znanstveniki navajajo, da bi agentinski ledenik Viedma, ki leži v južni provinci Santa Cruz lahko do konca tega stoletja izginil, če se tak trend taljenja nadaljuje.
Oglejte si kratek video.
Oglejte si kratek video.
"Mind mapping"
Glede malih korakov, ki ji lahko storimo, da zmanjšamo svoj okoljski odtis, bolj natančno svoj "podnebni odtis". Poglejte ta miselni vzorec.
Našla ga je Gaja.
Našla ga je Gaja.
Predlog zakon o TNP na 8. seji Sveta za trajnostni razvoj
Iz razprave o predlogu Zakona o Triglavskem narodnem parku je bilo mogoče jasno ugotoviti, kako zelo pri nas potrebujemo srateški pristop k razvojnemu načrtovanju in kako težko je sprejeti definicijo razvoja, ki bi bila sprejemljiva za vse. Presenetilo je jasno izraženo stališče predstavnikov Koalicije NVO za Triglavski narodni park in občin, ki ga lahko pravzaprav povzamemo tako, da moramo naravne danosti, ki jih to območje nudi, oblikovati in jih trgu ponuditi kot visokokakovostni »produkt«. Seveda je izziv za doseganje tega dvojni: kako ohraniti in s časom celo povečati kakovost tega območja (da bo njegova tržna vrednost rasla) in kako prebivalcem tega območja zagotoviti kakovostne in prijazne bivanjske pogoje in možnost za razvoj. Odgovore bomo skušali najti tudi s pomočjo sekretariata Sveta za trajnostni razvoj.
Ključno pri iskanj soglasja bo tudi stališče Ministrstva za finance, ki bo morda financiranje teh dejavnosti le prepoznalo kot "kapitalske vložke" v t.i. javno dobro, ki se bodo v bljižnji prihodnosti vrnili v integralni proračun.
Ključno pri iskanj soglasja bo tudi stališče Ministrstva za finance, ki bo morda financiranje teh dejavnosti le prepoznalo kot "kapitalske vložke" v t.i. javno dobro, ki se bodo v bljižnji prihodnosti vrnili v integralni proračun.
Naročite se na:
Objave (Atom)
